Zgodba ene moje mamice, ki je rodila naravno po CR. (Vbac)

Moj porod z doulo

Zacelo se je z 2 crticama. Zraven je prisel strah in polno skrbi glede poroda (zaradi travmaticne izkusnje prvega poroda, ki se je koncal z ugrentnim carskim rezom. Ta strah se mi je najprej zdel opravicen in "normalen", sej, katere pa ni strah rodit..zraven pa je bila tudi velikaa zelja rodit, naravno, brez rezanja. In ta zelja je bila cezdalje mocnejsa. To doziveti, dobiti otroka prva v roke, slisati prvi jok, in cutiti tisto "olajsanje ter neskoncno zadovoljstvo, ko iztisnes otroka iz sebe.

Name, kot zensko, je cr zelo vplival, najprej mi je bilo pommebno le da je z otrockam use uredu in, da ga koncno imam. Travmo, zakaj moje telo ni bilo sposobno vaginalno roditi, sem potlacila, vendar je ostala. Dala mi je nek dvom v svoje telo. Sprasevala sem se, kaj nisem dovilj dobro naredila, kaj bi mogla narediti drugace, itd...

pri drugi nosecnosti sem se zavedala, da ce zelim kdaj doziveti naravni porod, je to moja edina sansa. Zato sem to vzela resno in se res trudila narediri vse, da sem si vsaj omogocila najboljse pogoje, da mi to uspe. Ves cas sem se zavedala tudi, da je velika moznost za ponovni cr in bila pripravljena tudi na to, vendar sem se bolj osredotocala na svoj cilj. Imela sem ogromnoo dvomov, zelo malo samozavesti, kup brezveznih strahov,..pri vsem tem pa mi je pomagala moja doula Kristina. 

Na Fb sem zasledila par njenih objav in takoj me je pritegnila. Bila sem okoli 4 mesecev noseca in nek vecer, ko sem bila spet polna dvomov vase, sem se odlocila in jo kontaktirala. Vse do takrat, nisem imela pojma kdo doula je, kaksna je njena vloga pri porodu, na kaj vse lahko vpliva in kaj po domace povedano, imas od nje. No jaz sem od svoje dobila vec kot bi si kdaj koli lahko sploh zelela. Ze takoj, ko smo se zacele pogovarjati sem zacutila, da sem se prav odlocila, strah pred porodom, ki je bil prej da te "srt prtisne", se je spremenil v to, da sem dejansko se veselila roditi. 

Najprej smo sle skozi prvi porod, kar je bilo zelo pomembno, da sem se zacela zavedati, da z mojim telesom ni bilo nic narobe, oz.da nisem bila jaz kriva za cr. obrazlozila mi je kaj vsak umetni poseg povzroci meni in otrocku, razumela sem zakaj je bilo tako kot je bilo, zacela se zavedati, kako bi lahko bilo popolnoma drugace. Dala mi je nekaj, kaj mi prej ni dal noben ginekolog, nobena babca, nobena "pametna soseda"- znanje. Samozavest. Podporo. Na voljo mi je bila ves cas, za katerokoli vprasanje pa jaz sem jih imela res veliko skupaj smo se pripravljale na porod, predstavila mi je vse moznosti, svetovala glede porodnisnic, povedala o svojih izkusnjah, kaj vse je ona dozivela in dala cez, kar me je se bolj pritegnilo pri njej, saj mi je dalo vedeti, da je res s srcem pri tem, kar pocne in, da je res super, mocna, topla, izkusena, odkrita, zaupanja vredna oseba. 

Skupaj sva napisali porodni nacrt, kar me je pri porodu se dodatno pomirilo, saj smo usi vedeli kaksne so moje zelje in cesa ne dovoljujem. Ko sem imela kaksne probleme, skrbi, stres, tudi ce ne v zvezi z nosecnostjo in porodom, sem se ji razpovedala, mi je prisluhnila, mi svetovala, naucila me je poslusati svoje telo, svoje zelje, zmenoj delila "male finte", ki pa imajo lahko velik vpliv na sam porod. 

No in ko je koncno prisel cas, smo se vsi prisotni izkazali. Kristina je najprej poskrbela za porodno sobo, moram recti, da naredi zelo veliko razliko priti v razsvetljeno sobo, kjer se slisijo samo glasovi zdr.osebja in lastno dihanje...ali pa ce prides v zatemnjeno, z ozvezdjem osvetljeno sobo, z vonjem etericnih olj, z umirjeno, sprosceno glasbo. Med popadki me je spodbujala k gibanju, svetovala mi razlicne polozaje ki so mi zelo pomagali pri odpiranju, skrbela je, da nisem dehidrirala, njena "masaza" kriza mi je usaj za polovico zmanjsala bolecino pri popadku, mirila me je, usmerjala, spodbujala, pohvalila, ma ni da ni. Res sem se pocutila varno v porodni sobi, z njo ob strani. 

In zelja se mi je izpolnila, uspel nam je res lep, naporen in naraven porod. Nebi mogla biti bolj srecna, zadovoljna, hvalezna. Potem sem pa prejela se use slike s poroda ter res lepo urejen video, za spomin. Z dojenjem k sreci nisem imela tezav, ce pa slucajno bi pa vem, da bi mi Kristina takoj priletela na pomoc. Res sem hvalezna, da sem lahko vse to dozivela in pa na tak lep nacin. Imeti doulo ob sebi pri porodu je samo + in lahko popolnoma spremeni potek poroda(na bolje seveda). Ona je tista, ki je poskrbela, da sem imela res lep porod in za to ji bom vedno hvalezna.

Tjasa Š.